Reka Cetinja

Cetinja razprostira svoj tok obdana s smerjo Dinarida (severozahod - jugovzhod), a začetke vleče še iz prazgodovinske dobe Tercijara. Nagib slojev Svilaje in Dinare nakazuje na to, da so planine nekoč tvorile edinstven blok, presekan s paralelnimi rezjedami. Vzdolž je teren potonil in ustvaril predispozicije dolini Cetinje. Školjko, v kateri leži Cetinja, sestavljajo apnenci, ki so na njenem dnu debelo obloženi z jezerskimi sedimenti - laporjem (muljem). Klimatske razmere v Cetinjski Krajini so rezultat položaja med primorjem in planinskim zaledjem in je mešanje klimatskih vplivov vidno tudi v položaju vegetacije. Razlike v nadmorski višini posameznih delov regije prav tako vplivajo na to. Niti razširjenost fige v prisojni legi, niti prevladovanje bukve na Svilaji, niti trmasta oljka ne dajo sliko edinstvenega karakterja podnebja. Zaradi tega bi to podnebje lahko označili kod submediteransko. In tako kot Cetinja prejema obilico vode z višjih predelov v Bosni, jih prav tako obilno tudi daje. Voda Cetinje se pojavlja v vrelcih Studenci, Jadro, Žrnovnica. Cetinja je pravzaprav čudež! Iz globokega kraterja izvira voda in takoj postane reka. Izvor Cetinje je v istoimenski vasi, 7 km severno od Vrlike. Po 100,5 km svojo divjost preda morju pri Omišu, kjer najde svoj končni mir.

Področje Cetinje ima velik zgodovinski in arheološki značaj. Na njenih bregovih je pravo bogastvo arheoloških najdišč. Sekire iz kamene dobe, ščiti rimskih legionarjev, osebne stvari srednjeveških kmetov, vse to in še mnogo več bi našli arheologi v kamnitem svetu in cetinjskem mulju. Potrditev svojega časa in predvsem važnosti, ki jo je imela ta reka za ljudi tega kraja še iz prazgodovinskega obdobja.